Letos praznujemo 15. obletnico prve zelene obveznice na svetu. Nedavno poročilo PwC ocenjuje, da je bilo okoli 14% vseh novih evropskih obveznic, izdanih leta 2021, v zelenem, socialnem ali trajnostnem formatu. Leta 2015 je to veljalo za samo 1% obveznic. Do leta 2026 pa naj bi te obveznice predstavljale že več kot 40% skupnega obsega izdaje v Evropi. Danes, s skupno izdajo zelenih obveznic v višini več kot 2 tisoč milijard evrov, smo priča strukturni spremembi na obvezniškem trgu. Razširil se je tudi spekter izdajateljev. Medtem ko so na začetku trg vodile večstranske razvojne banke, so se korporativni in finančni izdajatelji vse bolj pridruževali od leta 2015/6. Danes večino obveznic v tem segmentu izdajajo zasebna podjetja.

Zelene obveznice so se uveljavile kot ključno finančno orodje za podpiranje okolju prijaznih projektov, zlasti pri razvoju solarnih infrastruktur v Evropi. V kontekstu naraščajočega pomena boja proti podnebnim spremembam in prehoda na obnovljive vire energije so zelene obveznice postale ključen finančni instrument. Evropa je v ospredju pri izdajanju zelenih obveznic, kar kaže na njeno zavezanost trajnostnim in obnovljivim energijam. Iniciative, kot sta EU Green Bond Standard in Evropski zeleni dogovor, igrajo pomembno vlogo pri spodbujanju trajnostnega financiranja in zagotavljanju transparentnosti ter verodostojnosti zelenih finančnih instrumentov.

Gospod Josef Gregorič, vaše podjetje KingConsulting posreduje pri prodaji zelenih obveznic nemškega podjetja Sun Contracting za izgradnjo solarnih elektrarn, nam lahko poveste, kaj natančno je zelena obveznica in kaj jo dela zeleno?

Josef Gregorič: Zelena obveznica je finančni instrument, ki ga izdajajo podjetja ali vladne ustanove za zbiranje sredstev za projekte, ki imajo pozitiven vpliv na okolje, kot so solarne elektrarne. Kar zeleno obveznico dela “zeleno”, je njena izrecna namenskost za financiranje okoljskih projektov in obveza k preglednosti glede uporabe sredstev.

Kakšno vlogo igra vaše podjetje pri promociji in prodaji teh obveznic?
Josef Gregorič: Naše podjetje deluje kot povezovalni člen med izdajatelji zelenih obveznic in vlagatelji. Nudimo strokovno znanje, podporo in informacije o zelenih obveznicah, pomagamo pri oceni tveganj in donosov ter posredujemo pri nakupu obveznic. Tako prispevamo k večji dostopnosti zelenih investicijskih produktov.

Kako zagotavljate, da so projekti, financirani z zelenimi obveznicami, resnično trajnostni?
Josef Gregorič: Skrbno preverjamo izdajatelje in projekte, ki jih financirajo. Pregledujemo njihove okoljske poročevalske standarde in načrte za izvedbo projektov, da zagotovimo njihovo trajnostnost. S tem zagotavljamo, da vlagatelji resnično prispevajo k trajnostnim ciljem.

Še pomembneje pa, preglede in analize opravi že družba Sun Contracting. Nenazadnje gre za strokovnjake, ki so po Evropi postavili že več kot 150 tisoč solarnih panelov, med drugim tudi dve večji sončni elektrarni v Sloveniji. Podjetje poskrbi za celotno izvedbo projektov ter tudi nadaljnje vzdrževanje ter skrb za pravilno delovanje. Njihova zaveza je, da poskrbijo za celoto.

Kakšne so vaše izkušnje s trgom solarnih projektov, ki jih financirajo zelene obveznice?
Josef Gregorič: Trg solarnih projektov, ki jih financirajo zelene obveznice, se hitro razvija. Opazujemo naraščajočo zavezanost k obnovljivim virih energije in solarni projekti so med najbolj priljubljenimi. Naša vloga je, da vlagateljem pomagamo prepoznati najbolj obetavne in učinkovite solarne projekte.

Kako vidite prihodnost zelenih obveznic, še posebej v kontekstu solarnih projektov?
Josef Gregorič: Pričakujem, da bo trg zelenih obveznic še naprej rasel, še posebej za financiranje solarnih projektov. Z rastočim zavedanjem o pomenu obnovljivih virov energije in naraščajočo podporo trajnostnim investicijam, bodo zelene obveznice ključne pri spodbujanju prehoda na čisto energijo. Čez 15 let bo trajnost morala biti dosledno vključena v celoten nabor finančnih instrumentov, ne samo obveznic. Celotno gospodarstvo bi moralo biti kartirano glede na trajnostne cilje in imeti bi morali merila, ki merijo prispevek vseh gospodarskih dejavnosti k tem ciljem, bodisi bistven ali ne. Zelene, socialne in trajnostne obveznice s poudarkom na dejavnostih, ki bistveno prispevajo, bodo še naprej osrednji del tega procesa, upamo, da z večinskim deležem celotnih izdanih obveznic.

Kakšno vlogo vidite za vaše podjetje v prihodnosti na trgu zelenih obveznic?
Josef Gregorič: Naš cilj je biti most med izdajatelji in vlagatelji. Prizadevali si bomo za širitev naše ponudbe, vključno s solarnimi projekti, in zagotavljali bomo podporo vlagateljem pri sprejemanju informiranih odločitev o trajnostnih investicijah. Verjamemo, da lahko s povečanjem dostopnosti in razumevanja zelenih obveznic prispevamo k večji vključenosti vlagateljev v trajnostne projekte. Poleg tega nameravamo v prihodnosti razširiti naše sodelovanje s podjetji, ki razvijajo inovativne tehnologije v obnovljivih virih energije, da bi še bolj spodbudili zeleno preobrazbo.

Kako se soočate z izzivom “zelenega pranja” pri zelenih obveznicah?
Josef Gregorič: “Zeleno pranje” je resen izziv v industriji. Da se temu izognemo, sodelujemo samo z izdajatelji, ki imajo jasno opredeljene in preverljive okoljske cilje. Prav tako redno spremljamo poročila o napredku in vplivu financiranih projektov ter zagotavljamo, da informacije, ki jih delimo z vlagatelji, temeljijo na trdnih in preverljivih dejstvih.

Kaj bi svetovali vlagateljem, ki razmišljajo o vlaganju v zelene obveznice?
Josef Gregorič: Vlagateljem bi svetoval, naj skrbno preučijo izdajatelja obveznic in specifične projekte, ki jih obveznica financira. Pomembno je razumeti, kako se sredstva uporabljajo in kakšen vpliv imajo na okolje. Prav tako je koristno preveriti zgodovino in ugled izdajatelja ter njihovo zavezanost trajnosti.

Kakšne so prihodnje smeri in izzivi za trg zelenih obveznic?
Josef Gregorič: Prihodnji razvoj trga zelenih obveznic bo verjetno vključeval strožje standarde in boljše smernice za ocenjevanje trajnosti projektov. Prav tako pričakujemo večjo raznolikost projektov, ki jih financirajo zelene obveznice, vključno s tehnološkimi inovacijami na področju obnovljivih virov energije. Glavni izziv bo ohranjanje visoke ravni preglednosti in integritete, da se zagotovi, da zelene obveznice resnično prispevajo k trajnostnim ciljem.

Doseganje neto ničelnih izpustov predstavlja zahtevno nalogo, ki terja radikalno zmanjšanje svetovnih izpustov toplogrednih plinov in učinkovito kompenzacijo za vse obstoječe izpuste. To od vlagateljev zahteva pomemben premik v strategiji razporejanja kapitala in vzpostavljanju produktivnih povezav s podjetji, s ciljem preoblikovanja dobrih idej v konkretne ukrepe.
V tem kontekstu raziskujemo eno od priložnosti, ki so na voljo vlagateljem za začetek prehoda v boj proti podnebnim spremembam. Gre za mobilizacijo dela ogromnega zneska, ki znaša približno 120 tisoč milijard evrov, akumuliranega na svetovnem obvezniškem trgu.
Osredotočamo se na ‘zelene obveznice’, ki predstavljajo razmeroma majhen, a izjemno hitro rastoč segment obvezniškega trga. Zelene obveznice ponujajo vlagateljem priložnost, da del svojega kapitala usmerijo v projekte, ki se borijo proti podnebnim spremembam, pri tem pa imajo možnost tudi za zaslužek. Kot bomo razkrili, je argument za vključitev zelenih obveznic v investicijske portfelje močnejši kot kdajkoli prej.

Naložbe z namenom

Ko investirate v tradicionalno obveznico, posojate svoja sredstva izdajatelju, bodisi podjetju ali vladi, brez specifičnih omejitev glede njihove uporabe. Izdajatelj nato ta sredstva uporabi za različne namene in v zameno obveznico obremeni s kupon obrestno mero. Na koncu obdobja v večini primerov prejmete nazaj celotno glavnico vašega posojila.
Zelene obveznice pa predstavljajo povsem drugačen pristop. Njihov cilj je zbiranje kapitala izrecno za določene namene, povezane s trajnostnim razvojem. Da bi se obveznica uvrstila med zelene, mora zagotoviti, da se njen izkupiček uporablja za financiranje projektov, ki imajo pozitiven vpliv na podnebje ali okolje. Tako v primeru zelenih obveznic vedno jasno veste, za kaj se uporablja vaš vložek. To lahko razumemo kot investiranje z “zelenimi pogoji”.

»Poraba zelenih virov energije se je v letu 2022 povečala kar za 15%, solarne kar za 25%«

Zelena obveznica lahko financira širok spekter okoljsko koristnih projektov. Primeri takšnih projektov vključujejo gradnjo nove sončne elektrarne, razvoj projektov za izboljšanje poplavne odpornosti ranljivih območij ali obnovo železniških postaj, ki spodbujajo uporabo javnega prevoza. Gre za številne iniciative, ki vsaka na svoj način oprijemljivo prispevajo k ohranjanju okolja.
V nasprotju s tradicionalnimi obveznicami zelene obveznice zagotavljajo višjo stopnjo preglednosti in merljivih rezultatov. Kljub njihovemu pomembnemu potencialu in koristim, ki jih prinašajo, pa jih mnogi vlagatelji še vedno ne upoštevajo v zadostni meri.

Zakaj zelene obveznice postajajo tako priljubljene?

Če se pogovarjate s katerimkoli podnebnim aktivistom, boste hitro zaznali občutek, da je boj proti podnebnim spremembam prepočasen. Eden ključnih vzrokov za to je potreba po financiranju projektov, ki se spopadajo s podnebnimi izzivi. Do sedaj je bil izziv predvsem v učinkovitem povezovanju investicijskega kapitala z zelenimi projekti, ki so nujno potrebni.
Razmislimo za trenutek o obsegu in vsebini podnebnih ukrepov ali njihovi ublažitvi. To lahko vključuje kapitalsko porabo za novo infrastrukturo, temeljite spremembe obstoječih sistemov ali investicije v razvoj tehnologij. Vse te aktivnosti zahtevajo finančna sredstva, ki niso vedno lahko dostopna.
Zelene obveznice odpirajo pot za neposredno financiranje zelenih projektov. Vendar ne gre zgolj za dobrodelnost; te obveznice so tudi donosne naložbe. Tako kot pri standardnih obveznicah, tudi zelene obveznice ponujajo obresti. Sončna elektrarna, na primer, proizvaja in prodaja električno energijo. Novo transportno vozlišče služi tisočem plačljivih potnikov. Zaščita pred poplavami predstavlja prihranke že danes, saj zmanjšuje potencialne prihodnje stroške. Investiranje v prehod na zeleno energijo je torej še vedno finančna investicija.
Zato, četudi okoljske skrbi postavimo na stran, so zelene obveznice lahko privlačna naložbena priložnost. Njihova priljubljenost narašča, saj nudijo donose in hkrati prispevajo k razpršenosti tveganja v naložbenem portfelju, obenem pa merljivo vplivajo na boj proti podnebnim spremembam.
Vlagatelji to bolj cenijo, ko spoznajo, da lahko ob pomoči okolju tudi profitirajo.

Vlagatelji spoznali potencial

Zelene obveznice, čeprav trenutno predstavljajo le manjši segment obsežnega globalnega obvezniškega trga, hitro pridobivajo na pomembnosti. Od njihove prve izdaje leta 2007, je globalni kumulativni obseg izdanih zelenih obveznic dosegel impresivnih 2.300 milijard dolarjev.
Struktura izdajateljev zelenih obveznic se bistveno razlikuje od splošne sestave obvezniškega trga.
Medtem ko državne obveznice predstavljajo večino (53%) obvezniškega trga, je delež takšnih v segmentu zelenih obveznic zgolj približno enajst odstotkov (11%). Večino zelenih obveznic izdajajo korporacije, kar je razumljivo, saj so te v večji meri osredotočene na razvoj in inovacije ter so bolj okretne.
Ta razlika kaže na obsežne možnosti za vlaganje svežega kapitala v nove projekte in inovacije na področju zelenih obveznic. Energetska neodvisnost in varnost sta se uveljavili kot ključni temi na vladnih agendah, kar bi lahko spodbudilo več vlad k izdaji zelenih obveznic za financiranje prehoda na trajnostne energetske vire, namesto da bi se zanašale na zunanje vire ali manj neposredne oblike financiranja. To bi lahko privedlo do zanimivega razvoja na trgu in odprlo nove možnosti za vlagatelje, ki iščejo naložbe s fiksnim donosom.
Za zaključek, če to še ni povsem očitno, trdno verjamemo, da zelene obveznice predstavljajo ključni del prehoda k trajnostni prihodnosti.

Prispevek je informativne narave in ne predstavlja svetovanja ali priporočila za nakup.