1,4 megavata: začetek gradnje v kraju Lazyn na Poljskem
Medtem ko so nekateri fotonapetostni sistemi na Poljskem tik pred priključitvijo na omrežje in drugi, na katerih se izvajajo še zadnja zaključna dela ter so prav tako že v vrsti za priključitev na omrežje, se ekipa poljske podružnice že ukvarja z naslednjim večjim projektom. V fazi načrtovanja se nahaja še ena sončna elektrarna na tleh. Na 11 hektarih površine bo zgrajena sončna elektrarna z močjo 1,4 megavata. Trenutno se preverja struktura tal – pomemben korak v postopku načrtovanja, saj narava tal določa, kako globoko v zemljo mora segati podkonstrukcija, da bodo fotonapetostni moduli čim bolj zaščiteni pred morebitnimi vremenskimi nevšečnostmi.
Tukaj imamo za vas trenutno sliko gradbišča, za katero menimo, da vas bo zanimala:
2. FAZA – Postopki odobritve
V drugi fazi načrtovanja projekta se pridobijo dovoljenja in izvedejo podrobna testiranja – pri sistemih, nameščenih na tleh, to na primer vključuje preizkušanje strukture tal, ki pomembno prispeva k nosilnosti sistema. V tej fazi je napredek odvisen predvsem od zunanjih organov. Okoljske presoje, pogajanja o gradnji ali izredni dogodki lahko kratkoročno upočasnijo načrtovanje, saj pogajanja o gradnji ali presoje vplivov na okolje pogosto potekajo le občasno in v daljših časovnih presledkih, zlasti na občinski ravni. Zaradi v prihodnost usmerjenega načrtovanja in pametnega upravljanja časa pa daljši postopki odobritve skoraj ne vplivajo na napredek.
IZVLEČEK IZ REFERENC
Schadeleben (DE)
Skupna moč
749,63 kWp
Moduli
1.999 kosov
Letni donos
719.212,97 kWh
Schadeleben (DE)
Skupna moč
617,25 kWp
Moduli
1.646 kosov
Letni donos
584.918,45 kWh
Schadeleben (DE)
Skupna moč
534,75 kWp
Moduli
1.426 kosov
Letni donos
508.729,07 kWh
DOBRO JE VEDETI
Ali se fotonapetostni sistemi (sončne elektrarne) brez baterijskega hranilnika splačajo?
Obstaja trdovraten mit, da sončna elektrarna brez baterijskega hranilnika ni donosna. O tem lahko zagotovo rečemo le eno: to ne drži. Zlasti v zasebnem sektorju je vedno bolj donosno, če čim večjo količino proizvedene sončne energije porabimo sami. Glavni razlog za to je, da je tehnologija baterijskega shranjevanja še vedno razmeroma draga – s tem pa se posledično tudi amortizacijska doba kupljenega sistema ustrezno podaljša. Tako se baterijski hranilnik lahko tudi splača: presežek proizvedene in shranjene energije se lahko – odvisno od tega, kako močna so nihanja porabe tekom dneva – še vedno porabi v času večje porabe, v omrežje pa se odda le dejanski presežek (odvisno od zmogljivosti shranjevanja).
Torej, če na kratko povzamemo: splošnega odgovora na vprašanje, ali je baterijski hranilnik dobra ideja ali ne, ni. Tako kot celoten postopek načrtovanja, je tudi ta odločitev zelo individualna – kar je smiselno v enem gospodinjstvu ali pri eni sončni elektrarni, ni nujno enako za drugo gospodinjstvo.
Resen in skrben projektant bo to vprašanje podrobno analiziral ter pretehtal vse prednosti in slabosti.